Rekordne cene: Stanovanja v Ljubljani presegla 5.000 za kvadratni meter
Geodetska uprava v najnovejšem poročilu za lani ugotavlja, da se je število prodaj nepremičnin povečalo, cene pa so se na ravni države dvignile za 280 evrov za kvadratni meter. Na vrhu je prestolnica.
Slovenski nepremičninski trg se je leta 2025 po večletnem ohlajanju znova okrepil. Po treh letih upadanja se je število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin povečalo, k čemur so po oceni Gursa največ prispevali nižje obrestne mere in večji obseg stanovanjskih kreditov.
Ugodne makroekonomske razmere – visoka zaposlenost, rast plač in vztrajno presežno povpraševanje – so dodatno spodbudile aktivnost kupcev in vlagateljev. Kljub temu se je zaradi nadaljnje rasti cen dostopnost stanovanj za večino prebivalstva še naprej slabšala.
Obseg trgovanja se je občutno povečal: po podatkih Gursa se je število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah povečalo za 25 do 30 odstotkov, pri hišah pa za 20 do 25 odstotkov. Kljub rasti trg še ni dosegel ravni iz leta 2021, saj ostaja število transakcij še vedno nižje kot v obdobju po epidemiji.
Cene na letni ravni navzgor za 280 evrov na kvadrat
Rast cen se medtem ni ustavila. Gurs navaja, da so “cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 11 odstotkov, hiš pa za 10 odstotkov”, medtem ko je bila rast cen zemljišč bistveno zmernejša. V primerjavi z letom 2021 so cene stanovanj poskočile za kar 77 odstotkov, kar potrjuje dolgoročni pritisk na dostopnost bivanja.
Cene so v letu 2025 dosegle nove rekorde po vsej državi. Kot izpostavlja Gurs, je »srednja cena rabljenega stanovanja prvič prebila mejo 3.000 evrov za kvadratni meter”. V primerjavi z letom 2023 se je srednja cena za kvadratnega metra stanovanja v Sloveniji povzpela za 280 evrov.
V Ljubljani je srednja cena kvadratnega rabljenega stanovanja prvič presegla 5.000 evrov. V prestolnici so se cene na letni ravni povzpele za 540 evrov za kvadratni meter.
Letos bi se lahko aktivnost znova umirila
Obeti za leto 2026 ostajajo negotovi. Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer in možne ponovne rasti inflacije ter obrestnih mer bi se lahko aktivnost na trgu ponovno umirila. Večjega padca cen pa za zdaj ni pričakovati, razen v primeru resnejšega globalnega gospodarskega pretresa.
Po večletnem padcu se je lani okrepil tudi trg zazidljivih zemljišč. Število transakcij se je povečalo za približno 15 odstotkov, skupna prodana površina pa za več kot 30 odstotkov, vendar sta oba kazalnika še vedno precej pod ravnjo iz leta 2021.
